Ja, obiskovala sem treninge boksa za ženske in v tem neizmerno uživala. V preteklosti nisem bila ravno pogosto v stiku z varnostjo, v bistvu sem po varnosti hrepenela celo življenje. Misel na to, da bom poznala gibe, da se bom v pravem trenutku znala postaviti zase, mi je dajala navidezno varnost. Boks pa sem trenirala tudi zato, ker sem na takšen način lahko končno izražala svoje notranje stanje, svoje občutke. Drugače jih nisem znala, oziroma jih niti nisem prepoznavala. Bilo je RES osvobajajoče. Na treningih sem se izražala tako intenzivno, da je med močnim udarjanjem prišlo do poškodbe. Dober mesec sem mislila, da imam muskelfiber, pa mi je končno postalo čudno, zato sem obiskala zdravnico, ki me je poslala na slikanje. Diagnoza: počeno rebro. Čisto presenečenje.
Tudi plezala sem, v plastiki in v skali. Ob tem sem prišla v stik s svojim telesom in z življenjem v sebi. Oba športa sta pripomogla k pridobivanju fokusa, zaznavanju svojega telesa, izražanju sebe.
V življenju se poslužujemo različnih strategij, zato da pridemo v stik s seboj in svojimi potenciali. Vsega tega se v tistih trenutkih nisem zavedala. Zakaj pa vi počnete stvari v svojem življenju? Kaj vam dajo strategije, ki jih uporabljate?
Živi življenje z zavedanjem!
Petra
Comments