Znotraj telesa se skriva tisočletja stara modrost

1. Udobno se namesti v sedeč položaj. Trikrat globoko vdihni in izdihni.

• Opazuj prostor, v katerem se nahajaš. Pozornost usmeri na 4 stvari, ki jih vidiš.

• Z zaprtimi očmi pozornost usmeri na 3 stvari, ki jih slišiš (ropotanje, žvrgolenje, brnenje …).

• Pozornost usmeri na 2 stvari, ki jih občutiš (neprijetnost v ramenih, topel veter …).

• Opazuj svoje dihanje, brez da bi ga spremenil. Je globoko, plitvo? Je hitro, počasno? Je lahkotno ali otežkočeno?

2. Pozornost usmeri na svoje telo. »Preskeniraj« ga od glave do pet.

Poimenuj to, kar občutiš – prijetno, neprijetno, mravljinčenje, zbadanje, zvijanje, odpor, vroče, hladno, otrdelo, otopelo, tiščanje, otrplo, napeto, bolečina, sproščeno. Na katerem delu telesa to občutiš?

Vse to je lahko posledica čustev, ki so se shranila na telesu. Ne odrivaj tega. Naredi prostor v svojem polju zavedanja in si dovoli, da je. Ničesar ne rabiš spremeniti. Ko si dovoliš, da je telesu neprijetno, ne vlagaš več energije v to, da neprijetnost utišaš, temveč prideš globlje, v stik s čustvi.

Pozornost usmeri na čustva, ki so prisotna. Spisek čustvenih stanj najdeš na povezavi (https://zirafica.si/clanki/spisek-obcutkov/). Lahko se pojavi več čustev oz. občutkov. Izberi enega, tistega, s katerim želiš delati danes.

Karkoli se pojavi, je popolnoma v redu. Kar se pojavi, samo želi biti opaženo. Morda se bo pojavila želja, da začneš početi kaj drugega, ali pa se bodo misli poskušale umakniti v bolj prijetne tematike. Če gre, skušaj ostati z občutki in čustvi.

V primeru, da se ti zdi preveč, da je čustvo preintenzivno, da ne zmoreš sam/a, svetujem, da prekineš procesiranje in si poiščeš podporo ustrezno usposobljenega terapevta.

3. Vabim te, da si vzameš nekaj minut z namenom povezovanja s posameznim občutkom oziroma čustvom.

Vem, da je lahko občutek neprijeten, a te vabim, da mu vseeno nameniš še nekaj pozornosti. Če je preveč, si lahko predstavljaš, da sedi na stolu ali blazini.

Na katerikoli točki te vabim, da ga izraziš z jokom, kričanjem, udarjanjem v povšter... Karkoli, da se intenzivnost občutka nekoliko zmanjša. Vabim te le, da paziš na svojo varnost.

Kje na telesu se pojavlja občutek?

Kje ga začneš zaznavati in kje se tvoja zaznava občutka konča?

Kako izgleda? Ima morda obliko? Velikost? Barvo? Težo? Teksturo? Vonj? Zvok? Bi mu podal/a kakšno posebno ime?

Želiš čustvu kaj sporočiti?

Želi čustvo kaj sporočiti tebi? »Kaj mi želiš sporočiti?« »Kaj v resnici potrebuješ od mene?«

Pogovor s čustvom prinese razumevanje. Želi biti opažen, slišan, zaščiten, ljubljen, priznan, vreden, spoštovan, …? Kaj ti je sporočal s svojo prisotnostjo? Kdaj v življenju (v katerih situacijah) se to čustvo pojavi?

Kako vpliva nate?

4. Preveri ali se kje na telesu pojavlja odpor do občutka. To se lahko zgodi tudi, če je občutek prijeten. Na tem mestu se mi zdi pomembno povabiti, da občutka ne odrivaš, ga le opaziš, zaznaš, dihaš z njim in si morda pustiš, da ga v popolnosti začutiš. Morda med vama še kaj ni bilo izraženo?

5. Zahvali se občutku in sebi, da si lahko stopili v stik z njim. Zelo velika verjetnost je, da je med samim procesom izgubil svojo intenzivnost. To se zgodi, če čustvom damo prostor, če jih ne zanikamo, odrivamo.

Če je občutek še vedno zelo intenziven, lahko poskusiš z dihalno tehniko. Vdihni skozi nos in si predstavljaj, da z vdihom potuješ naravnost v tisti del telesa, kjer je občutek najbolj prisoten. V tisti del globoko dihaj (toliko vdihov in izdihov, kot jih potrebuješ).

6. Oglej si prostor, v katerem se nahajaš. Začuti svoje celotno telo, od glave do pet.

Pomigaj s celim telesom. Če želiš izkušnjo zapiši, še posebej tisti del, kako se občutek prepozna na tvojem telesu, kaj ti sporoča, kdaj v življenju se pojavi, kako vpliva nate, da boš lahko naslednjič bolj pozoren/pozorna nanj.

𝐊 𝐧𝐚𝐬𝐭𝐚𝐧𝐤𝐮 𝐨𝐛𝐜̌𝐮𝐭𝐤𝐨𝐯 𝐩𝐫𝐢𝐩𝐨𝐦𝐨𝐫𝐞𝐣𝐨 𝐦𝐢𝐬𝐥𝐢. 𝐌𝐢𝐬𝐥𝐢 𝐨𝐛𝐥𝐢𝐤𝐮𝐣𝐞𝐣𝐨 𝐧𝐚𝐬̌𝐞 𝐨𝐛𝐜̌𝐮𝐭𝐤𝐞. 𝐒𝐤𝐨𝐳𝐢 𝐧𝐚𝐬̌ 𝐮𝐦 𝐧𝐞𝐩𝐫𝐞𝐬𝐭𝐚𝐧𝐨 𝐩𝐫𝐢𝐭𝐞𝐤𝐚𝐣𝐨 𝐦𝐢𝐬𝐥𝐢. 𝐏𝐨𝐠𝐨𝐬𝐭𝐨 𝐬𝐞 𝐣𝐢𝐡 𝐧𝐢𝐭𝐢 𝐧𝐞 𝐳𝐚𝐯𝐞𝐝𝐚𝐦𝐨. 𝐊𝐚𝐭𝐞𝐫𝐞 𝐦𝐢𝐬𝐥𝐢 𝐬𝐨 𝐩𝐫𝐢𝐩𝐨𝐦𝐨𝐠𝐥𝐞 𝐤 𝐧𝐚𝐬𝐭𝐚𝐧𝐤𝐮 𝐭𝐯𝐨𝐣𝐞𝐠𝐚 𝐨𝐛𝐜̌𝐮𝐭𝐤𝐚?